O antropologiji

Antropologija (izhaja iz grške besede "človek" ali "oseba") se ukvarja s študijami človeštva in je holistična z dveh vidikov: zanimajo jo vsa človeška bitja vseh časov in vse dimenzije njihove človeškosti. Bistvo antropologije, ki je hkrati ena izmed njenih največjih odlik, je njena interdisciplinarnost; ta znanstvena disciplina namreč združuje naravoslovje, družboslovje in humanistiko.
V svojem bistvu antropologijo zanimajo vse institucije vseh družb. Od družboslovnih znanosti jo ločuje njeno poudarjanje družbeno-kulturne relativnosti, poglobljeno ukvarjanjem s kontekstom dogodkov ter medkulturne primerjave. Svoje antropološko znanje antropologi uporabljajo za družbeno in kulturno kritiko kolonializmov, rasizmov, seksizmov, šovinizmov, nacionalizmov, politik in znanosti.
V praksi je antropologijo mogoče razdeliti na štiri različna polja, čeprav ima vsako izmed njih še več pod-polj in specializacij. Biološka ali fizična antropologija se trudi razumeti telesno človeško bitje skozi študij človeške biologije, morfologije, genetike, dednosti in variacije, torej evolucije in adaptacije, ipd. Socialno-kulturna antropologija se ukvarja z raziskovanjem, pogosto tudi z zelo dolgotrajnim in intenzivnim terenskim delom, kultur ali subkultur določenih urbanih ali neurbanih skupin ljudi, njihovega jezika, ekonomskih vzorcev, sorodstvenih vezi, politične organiziranosti, ali njihovih vsakdanjih praks. Lingvistična antropologija proučuje procese človeškega komuniciranja na verbalni in neverbalni ravni; razkriva mnoge prikrite elemente svetovnih jezikov ter opisuje njihovo strukturo, funkcijo in zgodovino. Zadnje, vendar nikakor najmanj pomembno polje antropologije pa je arheologija, ki se ukvarja s proučevanjem predzgodovine in zgodnje zgodovine kultur in družb prek raziskovanja, odkrivanja, izkopavanja, datiranja in metodološke analize materialnih ostankov preteklih kultur.