SOCIAL, EDUCATIONAL AND PHILOSOPHICAL ANTHROPOLOGY
• Borut TELBAN: Fear, Shame and the Power of the Gaze in Ambonwari, Papua New Guinea POVZETEK»
• Julia ELYACHAR: Striking for Debt: Power, Finance, and Governmentality in Egypt POVZETEK»
• Bogomir NOVAK: Does the Nine-year Primary School Favour Learning over Teaching? POVZETEK»
• Karl M. WOSCHITZ: Ekstase und Zeit: Die Duplizität des Dionysischen und Apollinischen als Leitbegriffe POVZETEK»

BIOLOGICAL ANTHROPOLOGY
• É. B. BODZSÁR, A. ZSÁKAI, K. JAKAB & K. B. TÓTH : Body Fatness and Sexual Saturation Status POVZETEK»
• Ewa RĘBACZ: Škerlj's Stoutness Index in Young Males in East Africa POVZETEK»

OBITUARY
• Tatjana TOMAZO-RAVNIK: Ottó G. EIBEN

Povzetki

Borut Telban
Strah, sram in moč pogleda v Ambonwariju, Papua Nova Gvineja
Članek govori o strahu, sramu in gledanju ('biti na očeh') ter o odnosu med njimi med karawarijsko govorečimi Ambonwarijci iz province Vzhodni Sepik na Papui Novi Gvineji. Če hočemo govoriti o strahu na Papui Novi Gvineji ne moremo mimo soočenja s pojmom 'paranoidnega etosa' melanezijskih družb, ki jo je predlagal Schwartz (1973). O tem govori prvi del članka. Avtor poskuša pokazati kako sta tako tesnoba kot strah nevtralizirana z vedenjem, ki ga avtor imenuje 'skrb'. Tesnoba in strah sta predstavljena kot dva različna koncepta. Avtor predstavi njuno internalizacijo. Po razlagi karawarijske terminologije, se avtor osredotoči na primere in pojme, ki se nanašajo na njihov strah pred tujci, živalmi in nevihtami. Glavni del članka analizira ambonwarijske odgovore na poglede drugih. Ko spoznavamo kako je odnos med ljudmi in stabilnostjo celotne vasi ustvarjen, modificiran ali pa celo kontroliran s pomočjo strahu, sramu in ponosa (vsak od njih je posledica silnega pogleda/bolščanja/zijanja), spoznamo, da Ambonwarijci manipulirajo vidnost obnašanja (na primer, moških straniščnih navad, to je, defekacije) in stvari (izrezljanih duhov), ki so tesno povezani z nezaželenimi učinki treh zgoraj omenjenih emocionalnih stanj. Na ta način postane strah pred 'biti viden' pomemben za družbeno kontrolo in močno vpliva na delovanje in vedenje ljudi v skupnosti. Še več, zaščita moških pred močjo pogleda pomeni zaščito njihove kozmologije tako od zunaj kot od znotraj. Z ohranitvijo zaprtih teles (z zanikanjem defekacije) ambonwarijski moški ohranjajo zaprt makrokozmos. V času resnih kulturnih in družbenih sprememb se človek vpraša, kaj bodo Ambonwarijci naredili glede tradicionalnih kozmoloških zadev? Zdi se, da bodo odprli zunanjemu svetu ne le njihov makrokozmos ampak tudi svoja telesa.
Ključne besede: strah, anksioznost, sram, čustva, gledanje, moč pogleda, kozmologija, Papua Nova Gvineja  

Julia Elyachar
Stavkanje za dolg: moč, finance in prakse vladanja v Egiptu
Članek analizira pojav novih oblik moči na prelomu tisočletja, ki se izražajo skozi medij dolga. Jedro članka je etnografska analiza protestnega shoda v kairski banki, ki so ga organizirali člani tamkajšnjih nevladnih organizacij, da bi si priborili dostop do posojil Svetovne Banke. Spoznanja s terenskega dela so interpretirana z navezavo na zgodovinske debate o dolgu v 18. stoletju, v katerih so gledali na dolg kot na silo, ki in korumpira in osvobaja. Ta zgodovinska razprava je nadvse relevantna za razumevanje vzpona "dolga, ki daje moč," ki smo mu priče danes.
Ključne besede: Egipt, dolg, politična antropologija, ekonomska antropologija  

Bogomir Novak
Ali je v devetletki učenje pomembnejše kot poučevanje?
Namen tega prispevka je ugotoviti, v koliki meri slovenska devetletka uvaja stile poučevanja, mišljenja in učenja z namenom izboljšati kvaliteto pouka. Uporabili smo naslednje raziskovalne metode: opazovanje pouka, ankete za učence in učitelje, intervjuje za učitelje in ravnatelje. Glavna hipoteza je, da učitelji z vsemi štirimi stili (natakar, oblikovalec, gorski vodnik, vrtnar) bolj spodbujajo interese učencev pri izbiri njim lastnih stilov učenja in mišljenja kot zgolj z uporabo prvega stila natakarja. Kurikuli devetletke so bolj procesno in ciljno orientirani kot kurikuli osemletke, ki so učnovsebinsko orientirani. Učitelji devetletke morajo izvrševati nove naloge ter sodelovali med seboj zaradi pridobivanja novih izkušenj pri doseganju ciljev. Obremenitve učencev so v zadnji triadi uravnotežene, ker jih učitelji poučujejo na treh nivojih. Takšno poučevanje je fleksibilno, ker učenci lahko prehajajo iz enega nivoja na drugega glede na svoje sposobnosti. Na najvišjem nivoju je najlaže poučevati transformacijsko, tako da učenci lahko razvijajo različne stile učenja, zlasti izkustvenega v najširšem kreativnem pomenu in stile mišljenja. Na splošno lahko rečemo, da učenje v devetletki razen za najbolj nadarjene učence še ni pomembnejše kot poučevanje, ker se je kultura učenja šele začela razvijati.
Ključne besede: poučevalni stili, mišljenjski stili, osemletka, devetletka, učenci, transmisijska paradigma, transformacijska paradigma  

Karl M. Woschitz
Ekstaza in čas: dvojnost dionizičnega in apoliničnega kot vodilnih pojmov
Pričujoči članek razgrinja pojmovni par "apolinično-dionizično," ki je postal filozofsko-antropološki pojem. Obravnava ga v njegovih raznoterih vidikih iz klasičnega humanizma. Po eni strani gre za kulturno-duhovno, harmonično urejeno, nazorno oblikovano, modrosti polno in etičnih maksim omejeno razsežnost delfskega boga Apolona, nadalje za človeka kot "animal symbolicum" s kulturno-antropološko izrazno močjo (religija, mit, umetnost, znanost), po drugi strani pa za dionizično razsežnost, ki strastno giblje, za ekstazo, za bolečino in krivdo, za strast in očiščenje (katarzo) kot tudi za ekstatično učinkujoče kvalitete (istočasna distanca in bližina, smrtna togost in sugestivna živost) frontalnega pogleda maske »boga maske« Dioniza. Maska omogoča "preobražajočo združitev" in "združujočo preobrazbo". Maska je v svojem prikazovanju človeških višin in globin izraz dionizične tragedije kot tudi tragične zavozlanosti božje volje, človeške volje in usode.
Ključne besede: dionizično, apolinično, ekstaza, čas, človek    

É. B. Bodzsár, A. Zsákai, K. Jakab and K. B. Tóth
Sestava telesa in spolno dozorevanje
Cilji: 1. Opisati status spolnega dozorevanja na osnovi razvoja prsi pri deklicah in razvoja genitalij pri dečkih, upoštevaje tudi nastop menarhe oz. spermarhe. 2. Raziskati spolne razlike v telesni sestavi med puberteto. 3. Analizirati telesne komponente pri otrocih iste starosti, vendar z različno stopnjo spolnega dozorevanja. Vzorec: Predmet razprave je vzorec otrok, ki so sodelovali v 2. nacionalni presečni raziskavi in pri katerih se je pubertetni razvoj že začel. Razpon starosti 2673 deklet in 2869 dečkov je od 10 do 16 let. Metode: Dekleta so razdeljena glede na razvojni štadij prsi, dečki pa glede na razvojni štadij genitalij. Štadiji so ocenjeni vizualno po merilih Tannerja (1962). Odstotki telesne maščobe so ocenjeni po dvodelnem modelu (Durnin in Rahaman 1967, Siri 1956), masa telesnih komponent (maščoba, kosti, mišice in ostanek) pa je ocenjena po štiridelni antropometrični metodi Drinkwaterja in Rossa (1980). Multipla primerjava povprečnih vrednosti je testirana po Scheffelejevi formuli na nivoju 5%. Rezultati: Spolne razlike v telesni sestavi, ki so prisotne že v otroštvu, postanejo povdarjene v glavnem zaradi naraščajočega maščevja pri deklicah in naraščajoče puste telesne mase pri dečkih. Zgodaj dozorevajoča dekleta so težja in imajo več maščobnega tkiva kot pozno dozorevajoča dekleta. Povečanje relativne in absolutne mišične mase je proporcionalna s pridobljeno težo. Z napredujočo starostjo in dozorelostjo, naraščajoča mišična masa pri fantih zaostaja za prirastom puste telesne mase. Zaključki: Telesna sestava in zrelosti status sta pri obeh spolih tesno povezana. Spolno specifične tendence povečujejo spolni dimorfizem, posamezni faktorji pa ustvarjajo razlike med dozorevajočimi tipi. Vsebnost maščobe je pri obeh spolih večja pri zgodaj dozorevajočih otrocih. Tudi predpubertetno nalaganje maščobnega tkiva je intenzivnejše pri zgodaj dozorevajočih, če jih primerjamo s pozno dozorevajočimi otroci. Standardi za starostne spremembe v telesni sestavi nas ne informirajo samo o razvoju okostja, mišičja in maščevja, ampak dopuščajo kratkotrajno napoved pubertetnih dogajanj.
Ključne besede: telesne komponente, razvojni štadiji prsi, razvojni štadiji genitalij, menarha, spermarha

Ewa Rębacz
Škerljev indeks korpulentnosti pri mladih moških v Vzhodni Afriki
Vzorec predstavlja mlade moške: 423 iz Kenije, 153 iz Tanzanije in 154 iz Sudana. Raziskava je bila izvedena leta 2000 v dijaških domovih, kjer je prehrana in prenočišče organizirano za vse učence poklicnih šol, kjer se dijaki učijo za poklic krojača, mizarja, zidarja, avtomehanika, ključavničarja, varilca in električarja. Osebe, vključene v raziskavo so stare od 18 do 30 let, pripadajo pa različnim narodom in plemenom dveh jezikovnih skupin (nilotske in bantu). Na osnovi antropometričnih mer izračunan Škerljev indeks omogoča oceno korpulentnosti telesa. Pri vseh analiziranih skupinah prevladujeta povprečna in "suha" stopnja korpulentnosti.
Ključne besede: Vzhodna Afrika, Škerljev indeks korpulentnosti, Afričani, morfološka struktura