ČLANKI

Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Gregor STARC
Skiing memories in the Slovenian national mnemonic scheme: An anthropological perspective
Anthropological Notebooks 12(2), 5-22 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Philip MOORE
Luck in the vocabulary of motives of professional ice hockey
Anthropological Notebooks 12(2), 23-34 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Paul GILCHRIST
The politics of totemic sporting heroes and the conquest of Everest
Anthropological Notebooks 12(2), 35-52 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Brian Joseph GILLEY
Cyclist subjectivity: Corporeal management and the inscription of suffering
Anthropological Notebooks 12(2), 53-64 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Noel DYCK
Athletic scholarships and the politics of child rearing in Canada
Anthropological Notebooks 12(2), 65-78 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Gregor JURAK
Sporting lifestyle vs. 'cigarettes & coffee' lifestyle of Slovenian high school students
Anthropological Notebooks 12(2), 79-95 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Marjeta KOVAČ
When social becomes biological: The effect of different physical education curricula on motor and physical development of high-school girls
Anthropological Notebooks 12(2), 97-112 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

Janko STREL
Correlation of physical characteristics and general endurance: A comparison of 7- to 19-year-old pupils between 1983, 1993 and 2003
Anthropological Notebooks 12(2), 113-128 (2006) [povzetek ] [polno besedilo ]

RECENZIJE KNJIG
• Gregor Starc: Lincoln ALLISON. 2005. The Global Politics of Sport: The role of global institutions in sport. London & New York: Routledge.
• Gregor Starc: David. L. ANDREWS , Daniel S. MASON and Michael SILK 2005. Qualitative Methods in Sport Studies. Oxford and New York: Berg.
• Nataša Rogelja: Tatjana BAJUK SENČAR. 2005. Kultura turizma: Antropološki pogled na razvoj Bohinja. Ljubljana: Založba ZRC.
• Borut Telban: Michael JACKSON. 2005. Existential Anthropology: Events, Exigencies and Effects. New York and Oxford: Berghahn.
• Vinh-Kim Nguyen: Helle JOHANNESSEN and Imre LÁZÁR (eds.). 2006. Multiple Medical Realities: Patients andHealers in Biomedical, Alternative and Traditional Medicine. Oxford: Berghahn.
• Trevor Stack: JoAnn MARTIN. 2005. Tepoztlán and the Transformation of the Mexican State: The Politics of Loose Connections. Tucson: University of Arizona.
• Daniela Rachel Vavrova: Sarah PINK. 2006. The Future of Visual Anthropology: Engaging the senses.London: Routledge.
• Saša Čaval: Ivan ŠPRAJC. 2006. Quetzalcóatlova zvezda: Planet Venera v Mezoameriki. Ljubljana: Založba ZRC.

Povzetki

Gregor Starc
Skiing memories in the Slovenian national mnemonic scheme: An anthropological perspective
Družbeno-politične spremembe Slovenije v osemdesetih in devetdesetih letih  20. stoletja niso temeljile na preverljivih dejstvih temveč na popularnih kulturnih mitih,  verovanjih in praksah, ki jih je vzpostavil novi režim resnice o slovenski naciji. Stari hegemoni diskurz o jugoslovanskem bratstvu in enotnosti je začel izgubljati svojo prepričljivost in ljudje so začeli vzpostavljati nove meje med jugoslovanskimi narodi s sklicevanjem na novo iznajdene tradicije in na sveže odkrite pozabljene spomine ter s pomočjo selektivnega pozabljanja dogodkov, ki bi utegnili izzvati novi režim resnice. Slovenski smučarji in smučarke so s svojimi športni dosežki igrali še posebno vidno vlogo v tem procesu spominjanja. Zaradi svoje vseprisotnosti v vsakdanjem življenju ljudi je smučanje postalo sestavni del nove nacionalne mnemonične sheme in je služilo kot materialni dokaz slovenske nacionalne posebnosti. Prispevek obravnava genealogijo kolektivnega spomina smučanja v Sloveniji do leta 1991, ki so mu dale legitimnost znanost, politika in mediji; skupaj so smučarje in smučanje preobrazili v mesta nacionalnega spomina, ki so se med ljudmi razsejala kot del vsakdanjega ljudskega razvedrila.
Ključne besede: šport, smučanje, kolektivni spomin, Slovenija

Philip Moore
Luck in the vocabulary of motives of professional ice hockey
Pričujoči prispevek obravnava enega izmed pomembnih vidikov profesionalnega hokeja na ledu. Kljub temu, da je igra vseskozi postajala čedalje bolj komercializirana in racionalizirana ter organizirana na znanstvenih in ekonomskih postavkah, je pojem sreče še vedno prisoten v interpretaciji akcij in izidov tega športa. Ena izmed značilnosti besedišča motivov v hokeju je, da uporaba sreče dobi smisel takrat, ko postane konkretna manifestacija osnovnih moralnih razumevanj tistega, kar je v hokeju razumljivo in smiselno. Dejstvo, da je empirične uporabe sreče mogoče izpodbijati, kaže na prisotnost neke osnovne moralne logike igre, ki niso sistematizirane in zamejene, temveč prepustne, zgodovinske in odprte za raznolike formulacije. Uporaba sreče v hokeju, kljub svoji sporadičnosti in naključnosti, dviguje racionalnost igre in ji omogoči, da se naseli v moralnem svetu, kjer najboljše ne zmaga vedno in kjer tudi najslabše vedno ne izgubi.
Ključne besede: šport, sreča, motivi, izzivanje, profesionalnost, hokej

Paul Gilchrist
The politics of totemic sporting heroes and the conquest of Everest
Čanek vzpostavlja konceptualno podlago za razumevanje športnega junaka. Osredotoča se na totemsko logiko športnega junaka; na družbene, kulturne in politične pogoje, ki vzpostavijo junaka. Ta pozicija je obravnavana skozi pregled interdisciplinarne literature in diskusij o britanskem športnem heroju. Prispevek se še posebej osredotoča na ideje in zapuščine junaškega, ki so zrasle iz poskusov osvojitve Everesta in ki so predstavljale privilegiran kraj simbolov za nadaljnje izvajanje britanskih imperialističnih teženj in herojskih moškosti. Središčni del članka je obravnava primera Šerpe Tenzinga Norgaya, ki je leta 1953 osvojil Everest in predstavlja ilustrativen primer močnih povezav, kakršne predvideva totemski pristop. Seveda pa je primer Norgaya uporabljen tudi kot opomnik na domnevne odnose in povezave med junakom in družbo. Opozarja na to, da je v prihodnjih študijah športnega heroja potrebno uravnotežiti kontinuitete in sestavljenosti in ostati občutljiv na konstruiranost športnega heroja, vzpostavljenega skozi zgodovino med skupnostjo in posamezniki.
Ključne besede: športni heroj, moškost, britanski imperializem, Everest, alpinizem

Brian Joseph Gilley
Cyclist subjectivity: Corporeal management and the inscription of suffering
Telo evropskega cestnega kolesarja, shujšanega s suhim obrazom a z gromozanskimi mišičastimi nogami, je nepozabna podoba. To podobo so častili in smešili v filmih in literaturi ter jo uporabljali v nacionalistični propagandi. Herojska osebnost kolesarja, ki svoje telo oblikuje, da bi maksimiziral razmerje med močjo in težo zgolj potrjuje diskurze upravljanja s telesom. Kljub vsemu pa so možje, ki kažejo svojo nadčloveško moč in vztrajajo v zahtevanem trpljenju, tudi učljiva telesa, ki so nenehno podvržena disciplinskim režimom trenerjev, sponzorjev, kolesarske industrije in lastnim režimom. V tem protislovju med čaščenjem posameznikovega trpljenja in kolesarjem kot oblike subjektivnosti, lahko proučujemo načine, s katerimi kolesarska industrija naredi svoje tehnike oblasti naravne.
Ključne besede: kolesarstvo, subjektivnost, telo, trpljenje, disciplina

Noel Dyck
Athletic scholarships and the politics of child rearing in Canada
Organizirani tekmovalni javni programi športa otrok in mladine so postali priljubljena dejavnost v sodobni kanadski družbi, ki jo mnogi starši goreče podpirajo, saj v teh programih vidijo družbeno sprejemljiv način zabave svojih sinov in hčera. Otrokovo doseganje športnih uspehov mnogi starši vidijo kot znak njegove relativne pripravljenosti na bodoče družbene in na ekonomske izzive v odrasli dobi. Športni dosežek otroka na različnih ravneh je dojet tudi kot pokazatelj, da starši ustrezno prevzemajo odgovornosti vzgoje lastnih otrok. Pričujoča razprava proučuje določene privlačnosti, ki jih športno izurjenim otrokom ponuja potencialna možnost pridobitve športne šolnine in posledičen vpis na visoke šole in univerze v Združenih državah. Prispevek poskuša najti odgovor na vprašanje, zakaj tako veliko staršev srednjega razreda, ki bi si lahko privoščili stroške šolnin svojih sinov in hčera po srednji šoli, vseeno posveča toliko svojega časa in sredstev, če sploh ne omenjamo časa in sredstev njihovih otrok, da bi slednji pridobili športno šolnino v ZDA.
Ključne besede: javni programi športa, vzgoja otrok, športne šolnine, Kanada

Gregor Jurak
Sporting lifestyle vs. 'cigarettes & coffee' lifestyle of Slovenian high school students
Na vzorcu 681 srednješolcev in srednješolk, s povprečno starostjo 18 let, smo proučevali dva različna življenjska stila, ki se razlikujeta glede na športno dejavnost mladih. Za vpogled v navade mladih smo uporabili nekatere indikatorje življenjskega stila, ki se nanašajo na prehranjevanje, pitje, kajenje, vsakodnevne navade, druženje in športno dejavnost. Vključili smo tudi nekatere druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na življenjski stil mladih, kot so npr. spol, urbaniziranost življenjskega okolja in izobrazba staršev. Izsledki potrjujejo predvidevanje, da ima ukvarjanje s športom pomemben vpliv na oblikovanje dveh nasprotnih življenjskih stilov v smislu nezdravih navad. Športni življenjski stil zaznamujejo, razen redne športne dejavnosti vsaj trikrat na teden po 45 minut izven ur športne vzgoje v šoli, tudi redne prehranjevalne navade in zgolj priložnostno uživanje opojnih substanc. Kljub temu, da uživanje teh substanc pogosto povezujemo z zabavo mladih, so izsledki pokazali, da so tudi mladi s športnim življenjskim stilom zelo družabni in preživljajo svoje noči ob koncu vikendov podobno kot njihovi vrstniki, vendar na manj nezdrav način. V nasprotju z njimi pa mladi, ki so razvili t.i. 'cigaretno-kavni' življenjski stil, z vidika dejavnikov zdravstvenega tveganja, predstavljajo antitezo športnega življenjskega stila.
Ključne besede: življenjski stil, zdravje, navade, srednja šola, šport

Marjeta Kovač
When social becomes biological: The effect of different physical education curricula on motor and physical development of high-school girls
V prispevku predstavljamo razlike v nekaterih morfoloških in motoričnih spremenljivkah srednješolk glede na vrsto izobraževalnega programa: gimnazijsko, srednjetehnično in poklicno. V raziskavo je bilo vključenih 17.424 deklet, od tega 8.910 gimnazijk, 6.226 dijakinj srednjetehniškega in 2.288 dijakinj poklicnega izobraževanja. Podatki so bili zbrani v okviru podatkovne zbirke Športnovzgojni karton. Razlike glede na vrsto programa smo izračunali za 11 merskih spremenljivk z analizo variance in t-testom, z diskriminantno analizo pa smo ugotavljali, katere spremenljivke  najbolj ločijo skupine pri 16., 17. in 18. letih. Razlike med posameznimi skupinami so statistično pomembne prav v vseh morfoloških in motoričnih spremenljivkah. Gimnazijke imajo boljšo morfološko strukturo kot drugi dve skupini, dijakinje srednjetehničnega in poklicnega izobraževanja pa se v morfološki strukturi med seboj razlikujejo v manjši meri. Razlike so verjetno posledica različnih socio-ekonomskih okolij, ki vplivajo na kakovost prehranjevanja. V vseh motoričnih spremenljivkah so dosegle najboljše rezultate gimnazijke, dijakinje srednjetehničnega izobraževanja pa so dosegle boljše rezultate od dijakinj poklicnih šol. Razlike so posledica dejavnikov, ki se vključujejo pri realizaciji motoričnih programov, verjetno pa tudi manjšega števila ur športne vzgoje v programih poklicnih šol.
Ključne besede: srednja šola, izobraževalni programi, dekleta, telesne značilnosti, gibalne sposobnosti

Janko Strel
Correlation of physical characteristics and general endurance: A comparison of 7- to 19-year-old pupils between 1983, 1993 and 2003
Študija proučuje povezanost nekaterih telesnih značilnosti učencev (telesna višina, telesna teža, kožna guba nadlahti) in kazalcev splošne vzdržljivosti v letih 1983, 1993 in 2003. Predvidevali smo, da so se spremembe v telesnem in motoričnem razvoju, ki smo jim priča v zadnjih letih, odrazile tudi na spremembi moči in smeri povezanosti med nekaterimi telesnimi značilnostmi in rezultati teka na 600 metrov. Korelacijski koeficienti med tekom na 600 metrov in telesnimi značilnostmi učencev v omenjenih letih so pokazali na visoko stopnjo povezanosti med njimi in sicer v vseh trinajstih starostnih kategorijah. Po pričakovanju, so se najvišje vrednosti korelacijskih koeficientov pokazale v obdobju adolescence, saj so v tem obdobju telesne značilnosti vplivale na rezultat teka na 600 metrov kar v višini 25%. Povprečni korelacijski koeficient je bil v vseh trinajstih starostnih skupinah najnižji v letu 1983, nato pa se je vsako desetletje zviševal.
Ključne besede: morfološke značilnosti, splošna vzdržljivost, povezanost, dečki